Vodja turške vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AK Party) Erdoğan, ki je predstavil politično vizijo svoje stranke za leto 2023 in se dotaknil številnih zunanjepolitičnih vprašanj, ni omenil desetletja starega pristopnega procesa Turčije k EU, čeprav je bil – čeprav majhen — navedbo v pripravljenem besedilu njegovega govora.V govoru leta 2009 je Erdoğan jasno povedal, da bo Turčija kljub težavam vztrajala na poti v EU in nadaljevala s sprejemanjem reform za dvig standardov v Turčiji. Njegova kritika EU je bila omejena na pripombe o nekaterih krivicah, s katerimi se je Turčija soočala s strani nekaterih evropskih držav, ki delujejo na podlagi populistične politike.
Neomemba tako velikih političnih ciljev, kot so reforme in članstvo v EU, je res pritegnila pozornost in premier je predvsem pozdravil države od Avstralije do Brazilije in Japonske do Kanade, pri tem pa ni omenil nobene evropske države.
Po drugi strani pa so bili tuji gostje, ki so se udeležili kongresa, večinoma voditelji Bližnjega vzhoda, vključno z egiptovskim predsednikom Mohamedom Mursijem, voditeljem Hamasa Khaledom Mashaalom in Massoudom Barzanijem iz regionalne vlade Kurdistana (KRG). Med redkimi zahodnimi gosti se je udeležil tudi nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder.
Poznavalci trdijo, da sta bila profil tujih gostov in Erdoğanov govor, ki se je osredotočal predvsem na vprašanja Bližnjega vzhoda, znak vse večjega zanimanja Turčije za Bližnji vzhod in oddaljevanja od EU. Po mnenju strokovnjakov pa se Turčija, če želi igrati vlogo v regiji, ne bi smela distancirati od ciljev EU.
"Turčija se bo soočila s tveganjem izgube svoje vidne vloge v regiji, če se bo oddaljila od Evrope in odložila svoje cilje v zvezi z EU, medtem ko se bo igrala z unilateralističnimi politikami v regiji," je Mustafa Kutlay, analitik ankaranske Mednarodne organizacije za strateške raziskave (USAK), povedal za Today's Zaman.
Kutlay je dodal, da je prispevek EU k razvoju demokratičnih standardov v Turčiji nekaj, kar ne bi smeli zanemariti. »EU je dejansko igrala pomembno vlogo pri uspehu Turčije kot vzornice na današnjem Bližnjem vzhodu. Odnosov z EU ne bi smeli obravnavati v kontekstu čustvenega ali konjunkturnega pristopa, temveč v kontekstu dolgoročnega, strukturiranega pristopa,« je dejal Kutlay.
Turčija je pristopna pogajanja z EU začela leta 2005, vendar je napredek od takrat počasen zaradi ciprskega spora in nasprotovanja članstvu Turčije s strani nekaterih držav članic, kot sta Francija in Nemčija. Od 35 poglavij, o katerih se mora kot pogoj za članstvo uspešno pogajati katera koli država kandidatka, jih je Turčija odprla le 13, 17 jih je blokirala, štiri pa še niso bila odprta – le eno je začasno zaprto, tisto o znanosti in raziskavah. .
»Najprej, v vsakem primeru je Erdoğan moral omeniti EU, ker EU proces ni nekaj, kar bi lahko zanemarili zaradi konjunkturnega dogajanja v Evropi. Danes evropski voditelji morda ne cenijo pomena Turčije in odnosi med Turčijo in EU morda preživljajo težke čase, a vseeno, če govorite o svoji viziji za leto 2023, kot stranka ne morete prezreti EU. Politične vizije za leto 2023 so strateški cilji in ne bi smele temeljiti na konjunkturnem razvoju,« je dejal Kutlay in ponovil, da bi moral Erdoğan v svojem govoru omeniti EU.
Nedavne predsedniške volitve v Franciji so prinesle upanje za nov zagon v prizadevanjih Turčije za članstvo v EU. Nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, odločen nasprotnik članstva Turčije v EU, je v tekmi za ponovno izvolitev izgubil proti socialističnemu tekmecu Françoisu Hollandu, za katerega je znano, da ima bolj naklonjeno mnenje o članstvu Turčije v EU.
Po besedah evropskih voditeljev si Turčija vse bolj prizadeva prilagoditi svoj položaj novemu bližnjevzhodnemu redu, hkrati pa igra bolj neodvisno vlogo v regiji, je dejal Kutlay. »Evropejci menijo, da je Turčija izgubila zanimanje za odnose z EU zaradi zanimanja za bolj aktivno vlogo v regiji. Dejansko je taka ocena nastala zaradi pomanjkanja predvidevanja med Evropejci. Evropejci so svoje odnose s Turčijo vedno razvijali na podlagi kratkoročnih interesov. Evropa ne more imeti koristi od takih politik,« je dejal Kutlay.
Turški minister za zadeve EU in glavni pogajalec Egemen Bağış je v komentarju Erdoğanovega govora za tiskovno agencijo Anatolia v nedeljo izjavil, da morajo evropski voditelji, ki jim primanjkuje predvidevanja, skrbno prebrati Erdoğanovo sporočilo.
»Naš predsednik vlade je omenil našo zavezanost [novi] ustavi in posredoval svoje sporočilo o reformah. Očitno je, da bo ta zaveza pozitivno vplivala na proces integracije v EU. Jasno pa je tudi, da se še vedno soočamo z ovirami na politični ravni. Zato bi morali evropski voditelji, ki nimajo daljnovidnosti, pozorno prebrati govor predsednika vlade. Prejeti morajo sporočilo,« je dejal Bağış.
Bağış je še dodal, da se je zaradi dvojnih standardov, ki jih uporablja EU, zanimanje turške javnosti za EU zmanjšalo. "Vendar bomo odločno nadaljevali z našo politiko doseganja standardov EU," je dejal Bağış.
Kutlay se je strinjal z Bağışevimi komentarji in dodal, da nekatere članice EU ne cenijo Turčije zaradi vrednosti, ki si jo zasluži. »Evropski voditelji niso izpolnili pričakovanj Turčije. V tem pogledu je odnos turških uradnikov razumljiv. Vendar pa Erdoğanov govor ne služi strategiji, katere namen je povečati pomen Turčije v očeh Evropejcev. Ravno nasprotno, smo v času, ko je treba bolje kot doslej razložiti pomen odnosov z EU, tega pa ni mogoče doseči tako, da v [tako pomembnem] govoru ne bi omenili EU,« je dejal Kutlay.
Po mnenju Sylvie Tiryaki, strokovnjakinje za mednarodno pravo in namestnice direktorja Centra za globalne politične trende, se je pomen EU v turški politiki te dni izgubil. Turška javnost o članstvu v EU ne razpravlja več.
(Današnji Zaman)
