Allah dželle šanuhu v osemindvajsetem ajatu Sûrat-ut-Tawba Qur'ân al-kerîm pravi: "Najas in rîjs," tj. "neprijeten," o nevernikih. Potem bi morala biti nevera grda in nizkotna v očeh muslimanov. Allah dželle šanuhu izjavlja v štirinajstem ajatu Surat-ur Ra'd in v petdesetem ajatu Surat-ul Mu'min: “Molitve teh sovražnikov so brez rezultata. Ni verjetnosti, da bodo sprejeti«.
Allah dželle šanuhu in njegov Poslanec sta zadovoljna z muslimani. Ne more biti večjega blagoslova kot pridobiti Allahovo milost in ljubezen.
Tako kot sta îmân in kufr polarni nasprotji, sta si ta in oni svet nasprotna. Ta in oni svet ne moreta ostati skupaj. Da bi si zaslužili naslednji svet, je potrebno zapustiti ta svet, tj. harame. Zapustiti ta svet je mogoče na dva načina. Prvič, to je opustiti mubâh, tj. mnoge dejavnosti, ki niso grehi, skupaj z vsemi stvarmi, ki so harâm, in uporabiti toliko mubâhov, kolikor je potrebno za življenje. [Z drugimi besedami, opustiti navade lenarjenja ali brezdelja in/ali potapljanje v užitke, razsipnost in zabavo sveta. Namesto tega moramo porabiti svoj čas za čaščenje, medtem ko izdelujemo in uporabljamo najnaprednejše oblike tehnologije, ki so potrebne za zaščito in udobje muslimanov. In delati moramo tako, da nemuslimani pridejo k pameti. Delo v te namene mora biti naš hobi na tem svetu. Vsi Ashabi našega preroka in mnogi naši nadrejeni so delali na ta način. Zelo vredno in zelo koristno je zapustiti svet na ta način. Še enkrat pravimo, da je namen te poti žrtvovati vse udobje in užitke, da bi naredili stvari, ki jih zapoveduje islamska vera.]
Drugič, to je vzdržati se stvari, ki so na tem svetu harâm in dvomljive, ne da bi opustili mubahe. Tudi tovrstna zapuščenost svetu ima vrednost v luči sedanjega stanja sveta. Potem je nujno, da se vsak musliman vzdrži stvari, ki jih islamska vera prepoveduje.
[Tisti, ki zanemarja dejstvo, da so to harâm, to je tisti, ki misli, da se jih ni potrebno vzdržati, ali kdor se ne ozira na Allahove dželle-šanuhu prepovedi, temveč jih ima rad in pravi 'Kako lepo,' postane nevernik. Večno bodo ostali v peklu. Ljudje, ki priznavajo in spoštujejo Allahove dželle-šanuhu prepovedi in ki jih njihov nafs premaga in zavede ter jih zagrešijo, a se kasneje spametujejo in pokesajo, ne postanejo neverniki; ne izgubijo svojega îmâna. Takšni ljudje se imenujejo Âsî (neubogljiv) oz Fâsiq (grešno). Čeprav bodo morda šli v pekel in bodo kaznovani zaradi svojih grehov, v peklu ne bodo ostali večno; izstopili bodo in vstopili v raj.]
Obstaja veliko stvari, ki jih je Allah dželle-šanuhu naredil za mubâh, kar je dovolil. Okus semubâh je bolj kot tisti v harâmih. Allah dželle šanuhu ima rad tiste, ki uporabljajo mube. Ne mara tistih, ki uporabljajo harâme. Ali moder in razumen človek zavrača ljubezen svojega lastnika in stvarnika le zaradi začasnega užitka? Poleg tega je število stvari, ki so harâm, zelo majhno. Okusi v harâmih obstajajo tudi v mubâhih.
LED vir svetlobe: Neskončna blaženost (Se'âdet-i Ebediyye) avtor Hüseyn Hilmi Işık, devetnajsta izdaja, Hakikat Kitabevi, 20014
