Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je včeraj dejal predsednik Recep Tayyip Erdoğan v svojem govoru na 73. zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Struktura Varnostnega sveta "služi interesom petih članic, ki imajo pravico do veta", medtem ko v drugih delih sveta miruje zaradi zatiranja. V boju proti tako nepravičnemu sistemu je Erdoğan dejal: »Turčija je glas sveta, ko pravi 'Svet je večji od pet',« in ponovil svoj zloglasni stavek, ki se nanaša na pet stalnih članic varnostnega sveta, in sicer Kitajska, Francija, Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA, ki imajo v tem organu pravico veta.
"Če je premoženje 62 najbogatejših ljudi enako premoženju polovice svetovnega prebivalstva, potem obstaja problem," je dejal Erdoğan, ko je opozoril na neenakost v globalni porazdelitvi bogastva.
Turški predsednik je poudaril, da so številne zamudne odločitve Varnostnega sveta povzročile tragedije po svetu, tudi v Bosni in Hercegovini ter Ruandi.
"Spremenimo ZN v organ, ki bo zagotavljal pravico človeštvu in postal govornik za potrebe človeštva v svetu," je dejal Erdoğan.
Erdoğan je pred tem dejal, da pomembne odločitve ne bi smele biti prepuščene na milost in nemilost le petim članicam, temveč bi se morale države izmenjevati, število članic, ki sedijo v Varnostnem svetu, pa bi bilo treba povečati na okoli 20.
Erdoğan je opozoril tudi na svetovno mladino in predlagal čimprejšnjo ustanovitev Mladinske organizacije ZN ter za sedež nove organizacije predlagal Istanbul.
Tema generalne skupščine je bila »Narediti Združene narode relevantne za vse ljudi: globalno vodstvo in skupne odgovornosti za miroljubne, pravične in trajnostne družbe«.
Erdoğana je spremljalo veliko število ministrov iz njegovega kabineta, drugi turški uradniki in predstavniki poslovnega sveta iz Turčije.
Turčija pričakuje večjo podporo sirskim beguncem
Erdoğan je o sirski begunski krizi dejal, da Turčija preprečuje, da bi se velik pritok beguncev razlil po svetu, in pričakuje "obilnejšo, prožnejšo podporo" mednarodne skupnosti.
Spomnil je, da je Turčija doslej za sirske begunce porabila 32 milijard dolarjev.
»Vendar je podpora, ki smo jo prejeli od mednarodnih organizacij, 600 milijonov dolarjev. EU pa je doslej dala približno 1.7 milijarde evrov,” je dodal predsednik.
Turčija gosti največje število sirskih beguncev na svetu. Od začetka državljanske vojne se je Turčija zelo potrudila, da bi ublažila trpljenje beguncev z zagotavljanjem zatočišča, hrane in zdravljenja.
Ker je Ankara prevzela velikanski del odgovornosti za zadovoljevanje potreb sirskih beguncev, je mednarodno skupnost pozvala k večji odgovornosti.
Turčija in EU sta 18. marca 2016 podpisali sporazum o zajezitvi begunskega toka v Evropo, ki ga EU ocenjuje kot nevzdržnega. Turčija je že od začetka državljanske vojne v Siriji glavna pot za begunce, ki poskušajo prečkati Evropo.
S sporazumom so se neregularni prihodi zmanjšali za 99 odstotkov; tako je tudi preprečila izgubo številnih življenj na morju. Dogovor je vključeval paket pomoči v vrednosti 6 milijard evrov za pomoč Turčiji pri oskrbi milijonov beguncev, ki jih gosti ta država, EU pa je obljubila, da bo v svoji prvi tranši sprva namenila 3 milijarde evrov za projekte v podporo sirskim beguncem.
Erdoğan je nadaljeval z besedami, da je Turčija očistila območje v Siriji s 4,000 kilometri Daesha in sirskih Ljudskih zaščitnih enot (YPG), ki so povezane s teroristično organizacijo PKK, ter ga spremenila v varna in mirna območja za Sirce.
Predsednik je omenil tudi nedavni dogovor o sirskem severozahodnem Idlibu in dejal: "Turčija je preprečila krvave napade režima Bašarja Asada na območje deeskalacije v Idlibu z dogovorom v Sočiju, podpisanim z Rusijo."
"Naš cilj je očistiti sirsko ozemlje, vse od Manbidža do iraške meje, pred teroristi," je dejal Erdoğan in vse strani pozval, naj s tem konstruktivnim pristopom podprejo "pravično in trajnostno politično rešitev" v Siriji.
"Tisti, ki opremljajo teroriste z desettisoči tovornjakov in tovornih letal, polnih orožja, zaradi taktičnih interesov, bodo zagotovo čutili žalost v prihodnosti," je dejal Erdoğan, ko je omenil podporo ZDA YPG pod pretvezo boja proti Daešu. .
Ankara že dolgo kritizira Washington zaradi njegove podpore YPG, saj je skupina organsko povezana s PKK, ki jo ZDA, Evropska unija in Turčija uvrščajo na seznam terorističnih organizacij.
ZDA, Evropa se še ne zavedajo nevarnosti FETÖ
Erdoğan je medtem tudi kritiziral tako ZDA kot evropske države, ker se še vedno ne zavedajo, kako nevarna je Gülenistična teroristična skupina (FETÖ).
"Turčija je v zadnjih petih letih odpravila večino FETÖ, vendar ZDA in evropske države še niso razumele nevarnosti," je dejal predsednik.
Erdoğan je izrazil, da sredstva, ki jih FETÖ prejme v 27 ameriških zveznih državah od Washingtona izključno za čarterske šole, ki jih vodijo, znašajo 763 milijonov dolarjev.
"Vabim vse države sveta, naj bodo pozorne in ukrepajo proti teroristični skupini FETÖ," je poudaril.
Turčija je pozvala več držav, naj zaprejo na desetine šol, fakultet in podjetij, povezanih z mrežo FETÖ, po poskusu državnega udara 15. julija, za katerega so krivi infiltratorji teroristične skupine v vojski. Od ZDA je zahtevala tudi izročitev vodje teroristične skupine Fetullaha Gülena. Vendar kljub vsem dokazom, ki jih je Ankara predstavila o Gülenovih zločinih, turški uradniki menijo, da glede zadeve ni bilo dovolj napredka.
Znano je tudi, da teroristična skupina upravlja na stotine šol pod okriljem svoje mreže po vsem svetu. Desetletja se je preoblekla v dobrodelno gibanje z verskimi podtoni, odpirala je šole, dobrodelne ustanove in podjetja v številnih državah, kamor so bili vpisani otroci elite, s čimer je širila svoj mednarodni vpliv, so povedali tožilci, ki preiskujejo mednarodno mrežo.
Člani FETÖ so uživali varno zatočišče v večini držav, v katerih so delovali pred poskusom državnega udara leta 2016, vendar so se diplomatska prizadevanja Turčije po poskusu puča izplačala, saj je večina držav pristala na sodelovanje z Ankaro pri zatiranju teroristov.
Turčija naj se še naprej zavzema za Palestince
Erdoğan je še dejal, da bo Turčija še naprej stala ob "zatiranih Palestincih" in tudi zaščitila pravni, zgodovinski status Jeruzalema.
"Prizadevanja za zmanjšanje pomoči Palestini samo povečujejo pogum zatiralcev," je dejal Erdoğan.
Turčija bo nadaljevala svoj boj proti kršitvam ameriške in izraelske vlade proti svetemu mestu na "najvišji" diplomacijski ravni, je dejal Erdoğan na drugem dogodku pred generalno skupščino v nedeljo.
Poudaril je tudi, da je boj, ki ga je Turčija sprožila z geslom "Jeruzalem je naša rdeča črta", pridobil podporo drugih držav in dosegel izjemen uspeh.
6. decembra 2017 je ameriški predsednik Donald Trump objavil svojo odločitev o priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela in preselitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v sveto mesto.
Sprememba dolgoletne ameriške politike do Jeruzalema je sprožila jezne demonstracije na zasedenih palestinskih ozemljih in v številnih muslimanskih državah.
Po Trumpovi potezi so ZN 14. decembra 2017 glasovali o resoluciji, ki je trdila, da »kakršne koli odločitve in dejanja, ki naj bi spremenila značaj, status ali demografsko sestavo svetega mesta Jeruzalem [bi] imela nobenega pravnega učinka. , so nične in neveljavne in jih je treba preklicati v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta.”
