Nov film režiserja Selima Evcija pripoveduje zgodbo o tistih, ki so morali zapustiti svoje hiše zaradi izmenjave prebivalstva med Turčijo in Grčijo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Film je postavljen na otok Gökçeada.
Zamolčana zgodovina otoka Gökçeada v severozahodnem delu Turčije je zdaj po zaslugi filma, ki ga je režiral Selim Evci, dobila glas na filmskem platnu.
Film "Rüzgarlar" (Vetrovi), ki bo izšel 21. junija z angleškimi podnapisi, prikazuje zgodbo Grkov Gökçeada, ki so morali zapustiti otok zaradi izmenjave prebivalstva (Mübadele) v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Glavni junak filma je otok sam; druga lika sta Murat, ki snema zvoke na otoku, in Madame Styliani.
V pogovoru za Hürriyet Daily News je Evci pojasnil razlog, zakaj se je odločil posneti film, z besedami: »Ko sem pred mnogimi leti šel v Gökçeado na fotografiranje, sem videl zapuščene hiše, pohištvo in skrinje pa še vedno v hiše, ki sploh niso imele strehe. Ti predmeti so pokazali, da so ljudje v naglici zapustili svoje hiše. 'Zakaj so ti ljudje tako zapustili svojo hišo?' Mislil sem."
Evci se je v iskanju odgovora na to vprašanje odločil posneti film. Zgodovinska tragedija je, da so bili ljudje zaradi mednarodne politike prisiljeni trpeti velike travme, je dejal.
»V skladu z Lausannsko pogodbo, podpisano leta 1923, so bili muslimani, ki so živeli v Zahodni Trakiji, in Grki, ki so živeli v Istanbulu, izključeni iz izmenjave prebivalstva. Gökçeada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos) sta dobila poseben status. Toda zaradi politik, uvedenih zaradi incidentov na Cipru leta 1964, so bili Grki na otoku prisiljeni emigrirati,« je dejal. Film so snemali v otoških vaseh Tepeköy (Agridya), Zeytinliköy (Hagia Todori) in Kaleköy (Castro) ter v Istanbulu v obdobju petih tednov.
Zvoki otoka
Glede glavnega junaka filma, samega otoka, pa je Evci povedal: »V filmu osvetljujemo zvoke otoka skozi osebo, ki te zvoke posluša in snema. Zame so bili zvoki in veter, ki polnijo prazne hiše v zapuščenih grških vaseh, zvok tistih, ki so tam nekoč živeli. Kljub tragičnemu zapletu in osamljenosti glavnega junaka je bil film narejen tako, da postane upanje in daje moč tistim, ki se borijo za svojo identiteto.« Rekel je, da so tisti, ki so zapustili otok, izguba. »Iz tega se moramo kaj naučiti. Leta 8,500 je na otoku živelo približno 1923 Grkov; zdaj jih je 230.«Evci pa je še povedal, da je imel težave z iskanjem kinodvorane za predvajanje filma.
Avtor: Vercihan Ziflioğlu
