Nezmožnost ZN, da se dogovorijo o načinu spopadanja z vse hujšo državljansko vojno v Siriji, je prevladovala v diplomatskem tednu Generalne skupščine v New Yorku.
ZN so močni le toliko, kolikor je močna kolektivna volja Varnostnega sveta – glede Sirije pa je pet stalnih članic sveta globoko razdeljenih.
Razkol je vzdolž linije hladne vojne – Francija, Velika Britanija in ZDA želijo stroge sankcije proti režimu sirskega Bašarja al Asada, za katere pravijo, da bi morale izginiti. Toda njihove resolucije sta blokirali Rusija in Kitajska.
Rusi trdijo, da bi lahko nenaden vakuum oblasti na vrhu v Siriji še poslabšal razmere za prebivalstvo.
Menijo tudi, da so naredili napako, ko so lani dovolili resolucijo ZN proti Gadafijevemu režimu v Libiji, ki so jo zahodne sile razumele kot listino za spremembo režima.
Soseda Sirije, Turčija, je tako kot katera koli druga država izpostavljena posledicam vojne.
Sprejel je 120,000 sirskih beguncev, od katerih jih je 90,000 v taboriščih.
»Začni citat
Bojim se, da bo čez nekaj let morda moral kakšen drug generalni sekretar ZN oditi v Sirijo, da bi se opravičil zaradi te nedejavnosti.”
Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je na misiji svoje države nasproti sedeža ZN v New Yorku ponovno pozval k vzpostavitvi varnih območij za begunce v severni Siriji – kar bi zahtevalo precejšnjo vojaško operacijo.
Gospoda Davutogluja ne bi zanimalo dejstvo, da bi bila vstavitev vojaške sile v Sirijo za vzpostavitev varnega območja vojno dejanje.
Po njegovih besedah je bilo vredno tvegati, da bi dobili humanitarni dostop do ogromnega števila razseljenih ljudi v Siriji.
Vzpostavitev območja bi po njegovih besedah tudi poslala signal Asadovemu režimu, naj ustavi napade, ki ubijajo ali ranijo civiliste.
»Če določenih ukrepov ali določenih korakov ne boste sprejeli pravočasno, se boste v prihodnosti soočali z več tveganji. Na žalost, ker v zgodnjih fazah krize ni bilo jasnega sporočila in odločnega stališča mednarodne skupnosti, se je sirski režim počutil samozavestnega, da izvede vedno več napadov,« je dejal.
"In če danes ne sprejmete določenih odločitev za ženske, otroke, ki bežijo pred temi napadi, potem se bomo v prihodnosti soočili z več tveganji."
Neuspeh 'kot Bosna'
Novi odposlanec ZN in Arabske lige Lakhdar Brahimi se bo kmalu odpravil na diplomatski zamah po regiji.
Varnostnemu svetu ZN je ta teden podal mračno oceno. Pozneje je novinarjem dejal, da "nikjer ni nestrinjanja, da so razmere v Siriji izjemno slabe in se slabšajo, da so grožnja regiji ter grožnja miru in varnosti v svetu".
Gospod Brahimi je dejal, da upa na kmalu diplomatsko odprtje, njegovo osebje pa pravi, da dela na mirovnem načrtu.
En dokument, ki mu je všeč in bi lahko bil del idej, ki naj bi jih brusil, je eden redkih trenutkov diplomatskega dogovora med petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta po srečanju v Ženevi junija.
Brez navajanja imen obsoja nasilje, poziva k zaščiti sirske suverenosti in, kar je najpomembneje, k "prehodni upravni oblasti", ki bi lahko vključevala člane sedanje vlade.
Dokument je okvir, ki je skladen in smiseln. Edina težava je torej, da gospod Brahimi pripravi režim in njegove sovražnike, da nehajo poskušati pobijati drug drugega in se nato usedejo za pogovor.
Če mu bo uspelo, bo dosegel izjemen in nepričakovan diplomatski triumf.
ZN si ne morejo privoščiti še enega neuspeha. Toda brez enotnega političnega ukrepanja Varnostnega sveta je težko videti, kako bo gospod Brahimi lahko delal bolje kot človek, ki ga je zamenjal kot odposlanec, nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan.
Turški zunanji minister meni, da je dosedanji neuspeh pri soočanju z vojno v Siriji že "resen neuspeh". Dogajanje v Siriji je primerjal z vojno v Bosni pred 20 leti.
»Tri leta takšne nedejavnosti v devetdesetih v Bosni je povzročilo 1990 žrtev, 300,000 primerov posilstev žensk in veliko humanitarno tragedijo. In generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je šel letos v Bosno in se opravičil zaradi te nedejavnosti,« je dejal Davutoglu.
»Bojim se, da bo čez nekaj let morda moral drug generalni sekretar ZN oditi v Sirijo, da bi se opravičil zaradi te nedejavnosti. Varnostni svet ZN bi moral zagotoviti rešitev. Dogovoriti se mora o osnovnih načelih.«
ZN nikoli niso imeli čarobne formule za končanje vojn. Čas za diplomacijo pogosto ne pride, dokler se strani v vojni ne izčrpata.
Morda še ni bilo prelite dovolj krvi, da bi režim in njegove sovražnike prisilili k pogovoru.
(BBC)
