Poleg armenske, čerkeške, čečenske in osetijske manjšine živi v Siriji tudi okoli 7,000–9,000 ljudi, katerih predniki so se tja naselili po odhodu iz Dagestana po kavkaških vojnah sredi 19. stoletja. Člani te dagestanske skupnosti, ki jih večina živi v Homsu ali vasi Derfoul, so si zadnji dve leti prizadevali, da bi se izognili temu, da bi se postavili na stran v trajajočih spopadih med opozicijskimi silami in vladnimi enotami, zvestimi predsedniku Bašarju Asadu. Toda odkar so vladne sile bombardirale Derfoul, da bi uničile bližnjo vojaško bazo, ki jo je zavzela opozicija, je približno 200 sirskih Dagestancev pripravili pritožbo ruskim oblastem za pomoč pri zapustitvi Sirije, pridobitvi priznanega statusa begunca in naselitvi v Dagestanu.
Neodvisni tednik v ruskem jeziku "Černovik" je prejšnji teden v Mahačkali sklical tiskovno konferenco, na kateri so razpravljali o stiski bodočih preseljenikov in o tem, kako jim pomagati. Poslanec parlamenta Republike Dagestan Magomed Magomedov, ki predseduje parlamentarnemu odboru za medetnične odnose, svetuje da naj na najbližjem ruskem veleposlaništvu ali konzulatu zaprosijo za vključitev v državni program pomoči rojakom s stalnim prebivališčem v tujini pri nastanitvi v Ruski federaciji. Magomedov je svetoval da mora biti kakršno koli uradno posredovanje v njihovem imenu pri predsedniku ali parlamentu Dagestana jasno in natančno, seznam ljudi, ki zaprosijo za naselitev v Dagestanu, pa mora biti dokončen in dokončen.
Oftalmolog Mukhammad Nur Nidal, ki je študiral v Dagestanu in zdaj živi v Savdski Arabiji, je prevzel vlogo tiskovnega predstavnika in svetovalca dagestanske skupnosti v Siriji. Na tiskovni konferenci je povedal, da je večina tistih, ki želijo zapustiti Sirijo, zdravnikov, učiteljev ali inženirjev – poklicev, po katerih je v Dagestanu povpraševanje. Povedal je, da ne prosijo za finančno pomoč, le za logistično in diplomatsko pomoč pri odhodu iz Sirije.
Nidal je dejal, da nihče od tistih, ki želijo zapustiti Sirijo, ni sodeloval v bojih in da so pripravljeni opraviti stroge preglede, da bi to dokazali. Nidal je pojasnil, da je razlog, da je število Dagestancev, ki želijo zapustiti Sirijo in se odpravijo v Rusijo, tako nizko, v tem, da jih je rusko medijsko poročanje o nenehnem nizkem uporu v Dagestanu prepričalo, da so tamkajšnje varnostne razmere tako slabe kot v Siriji oz. še slabše.
Čeprav nobeden od udeležencev tiskovne konference prejšnjega tedna ni bil citiran tega, so možnosti, da bo bodisi ruska zvezna vlada bodisi dagestanske oblasti zagotovile želeno pomoč, majhne. V prejšnjemintervju za "Černovik", Nidal je navedel izkušnjo neimenovanega kolega, ki je želel to vprašanje sprožiti pri dagestanskem ministrstvu za nacionalno politiko, verske zadeve in zunanje vezi. Uradnik, s katerim se je pogovarjal njegov kolega, je pripravil seznam 300 ljudi, ki so se želeli iz Kirgizistana preseliti v Dagestan, in priznal, da nima pojma, kako se spopasti s težavo.
Nidal je dejal, da ne vidi nobenih dokazov, da je dagestanska vlada pripravljena opozoriti na stisko sirskih Dagestancev pri zvezni službi za migracije ali celo zagotoviti kvoto za ljudi, ki so upravičeni do začasnega bivanja v Dagestanu za čas spopadov v Siriji.
Očitna brezbrižnost dagestanskega vodstva je v popolnem nasprotju z bolj proaktivnim pristopom, ki so ga sprejele druge republike Severnega Kavkaza. Vodja republike Adygheya Aslanchery Tkhakushinov reagiral konec leta 2011 na poziv za pomoč skupine sirskih Čerkezov tako, da je v njihovem imenu posredoval pri ruskem zunanjem ministrstvu. Njegov kolega v Severni Osetiji, Taymuraz Mamsurov, in čečenski varuh človekovih pravic, Nurdi Nukhadjiyev, sta prav tako prosil za pomoč Moskvo.
V zadnjih 12 mesecih 98 družin (skupaj 452 ljudi) iz Sirije so prispeli v Adighejo, večina jih je tam dobila stanovanje. Ostali so se naselili v Kabardino-Balkariji in Karačajevo-Čerkeziji.
Ti begunci predstavljajo le delček združene čerkeško/čečensko/dagestanske skupnosti v Siriji, ki šteje do 100,000 ljudi, od katerih je 55,000–60,000 Čerkezov. Nidal je pojasnil, da Sirci uporabljajo etnonim Čerkezi za vse severnokavkaške etnične skupine. Dodatna ovira pri kakršni koli točni določitvi relativne velikosti različnih etničnih skupnosti je, da veliko ljudi čečenskega porekla nosi družinsko ime Daghistani.
Kvote, ki jih je določila zvezna vlada za število tujih državljanov, ki jim je dovoljeno začasno prebivanje na Severnem Kavkazu v letu 2013, so 450 (Adigeja), 1,000 (Kabardino-Balkarija) in 300 (Karačajevo-Čerkezija). Številke za Čečenijo, Severno Osetijo in Dagestan niso na voljo.
Poleg določitve teh kvot zvezne oblasti niso pokazale veliko pripravljenosti pomagati. Ruski predsednik Vladimir Putin se še ni odzvalpritožba v začetku tega meseca čerkeške nevladne organizacije, da bi pospešile evakuacijo svojih sonarodnjakov iz Sirije.
Še bolj zaskrbljujoče je pet Čerkezijev, vključno z 80-letno žensko, ki prispel na moskovsko letališče Domodedovo z veljavnimi ruskimi vizumi 18. decembra zavrnili vstop in jih dali na letalo nazaj v Jordanijo. Ni bilo nobene razlage.
RFE / RL
