Ua faia le faaiuga a le Peresetene Farani o François Hollande e lafoa’i se pili e ono soloia ai le sitiseni mo tagata faatupu faalavelave ua molia ma faamalosia ai le tulaga o faalavelave faafuasei a le atunuu.
I se saunoaga e le masani ai i tusitala ina ua maeʻa le fonotaga a le kapeneta i vaiaso taitasi, na saunoa ai Hollande i le Aso Lulu e leai sana filifiliga. O maota e lua o Farani e le ioe i le tulafono taufaaofi ma o se maliega "e foliga mai e le mafai ona ausia," o lana tala lea.
“Ou te matua faanoanoa lava i lena uiga.”
“O vaega o le itu tete’e ua tetee i se toe iloiloga o le faavae,” o lana faaaliga lea. “Ua ou filifili e faamuta lenei finauga.”
O le faaui i tua o le fuafuaga o se maasiasi tele lea mo le peresitene o le Socialist, lea na ia tatalaina i se lauga paia i le palemene i le maota tele o Versailles i le na o le tolu aso talu ona osofaʻia i Pale lea na maliliu ai le 130 tagata.
Na tuuina atu e le au fai tulafono ia te ia le patipati tutoʻatasi ina ua maeʻa lena faʻasalalauga ia Novema. Ae ina ua amata ona mou atu le faateʻia o osofaʻiga, o le toʻatele o tagata i le itu agavale o le pulega a le vaega Socialist na faitioina le fua.
O le talosaga ina ia soloia le sitiseni o tagata faatupu faalavelave ua molia e lua ona tagatanuu na mafua ai le vevela o feeseeseaiga faapolokiki i Farani, faatasi ai ma le itu taumatau na patipati i le gaioiga ae o nisi i le agavale na faaalia le ita i le mea na latou taʻua o le fevaevaeaʻiga.
Fai mai le au tetee o le fua, o le a fausia ai ni vasega se lua o tagatanuu - lua tagatanuu e mafai ona leiloa o latou tagatanuu Farani ma tagatanuu Farani e le mafai - i le tetee atu i le mataupu faavae o le tutusa o loo faatulaga mai i le faavae o Farani.
O isi faitioga na aofia ai e faapea o le a avea ma se fua le lelei ma mama faʻatusa.
"O le peresetene o loʻo faia se ta e ana lava uo faʻapolokiki," o le tala lea a le sa avea muamua ma palemia ma le senatoa conservative, Jean-Pierre Raffarin, i luga o le iTele. "O le pule a le peresetene i luga o ana lava 'au o loʻo luʻitauina."
Na soloia foi le fuaiupu o le faoa o tusifolau
O le fuafuaga a Hollande e fa'aofi i totonu o le fa'avae tulafono mo se tulaga o fa'alavelave fa'afuase'i na lafoa'ia fo'i.
O le fuaiupu mo le faoa faamalosi o tusifolau na paʻu i le faaiuga i le vaiaso talu ai ina ua maeʻa ona pasia e le maota maualuga a le itu agai i luga o le Palemene le eseʻese mai le tulafono na talia e le Socialist-controlled house na muamua atu.
Ina ia suia le faavae, o le talosaga a le malo e tatau ona talia e maota taitasi o le palemene i tulaga tutusa.
"O le a toe faʻaolaina ai le manatu o se peresetene e le faʻamaoni, e leai se pule, e tetete lona lima," o le tala lea a Frederic Dabi, i le palota Ifop. "E faʻamalosia ai foʻi le lagona o se vaitaimi na faʻasolosolo ai suiga, faʻalavelave i lalo."
Tulaga o faalavelave faafuasei seia oo ia Me 26
I lalo o le tulafono o loʻo iai nei mai le 1955, o le setete o faʻalavelave faʻafuaseʻi e 12 aso ma e mafai ona faʻaopopoina mo se vaitaimi e le faʻamaonia e ala i le palota a le palemene.
O le "fa'amata'u e tumau pea le maualuga nai lo se isi lava taimi," o le tala lea a Hollande, ma fa'aopoopo mai ai lona naunau e "faamautinoa le saogalemu o lo tatou atunuu ma puipuia Farani mai faiga faatupu faalavelave".
O le tulaga o faalavelave faafuasei a le atunuu, na vave ona faalauiloa e le malo i le po o osofaiga, talu ai nei na faaopoopo i le aso 26 o Me. Ua faalauteleina ai nisi o malosiaga o leoleo e saili ma pueina ma faatapulaaina faatasiga lautele, faatasi ai ma isi suiga.



