V manj kot mesecu dni sta bila v največjem palestinskem begunskem taborišču v Jordaniji Baqaa dva pogreba džihadistov, ubitih v Siriji.
Bili so med desetinami, ki so se zgrnile v Sirijo, da bi se borile proti režimu Bašarja al Asada.
Odkar se je začela sirska oborožena vstaja – po mesecih mirnih protestov – so džihadisti, ki želijo z nasilnimi sredstvi vzpostaviti islamsko državo, začeli kazati svojo prisotnost v državi.
Džihadisti večinoma potujejo v Sirijo iz sosednjih držav, vključno z Jordanijo.
Lani februarja je vodja Al Kaide Ayman al-Zawahiri pozval militante v Iraku, Jordaniji, Libanonu in Turčiji, naj se dvignejo in podprejo, kot je rekel, "njihove brate v Siriji".
Abu Muhammad al-Tahawi, vidni jordanski džihadistični ideolog, je za BBC povedal, da je "džihad v Siriji obvezen za vsakega sposobnega muslimana, da bi pomagal svojim bratom tam."
Zdi se, da konflikt v Siriji vpliva na Jordanijo in druge sosednje države, džihadisti pa bi lahko bili njegova glavna sestavina, podobno kot Irak po ameriški invaziji leta 2003.
20. oktobra so oblasti v Jordaniji sporočile, da so aretirale 11 skrajnežev, ki naj bi načrtovali napade na zahodne diplomate in nakupovalna središča v prestolnici Aman.
Tiskovni predstavnik vlade Samih Maayta je dejal, da so osumljenci prinesli orožje iz Sirije, operativci Al Kaide v Iraku pa so jim pomagali pri izdelavi eksploziva.
'Mučenička poroka'
Džihadisti imenujejo pogrebe posameznikov, ki so bili ubiti na džihadističnih bojiščih, »mučeniška poroka«, na kateri si ne izmenjujejo sožalja, ampak čestitajo osebi, ki je postala mučenik.
Prvi pogreb ali »poroka« v Baqai je bil za Montaserja Bayroutija, ki je bil na velikem transparentu opisan kot »Ljubilec devic« – aluzija na nagrado, za katero nekateri muslimani verjamejo, da čaka mučenike v nebesih.
Gospod Bayrouti naj bi bil ubit v Alepu sredi septembra. V Jordanijo je prišel z Zahodnega brega, da bi študiral šeriat na univerzi Yarmouk v Irbidu, tretjem največjem mestu v državi.
Drugi pogreb je bil za dva prijatelja – Nasserja Dalqamonija in Mahmuda Abdel Aala. Objavljeno je bilo, da sta bila oba ubita v Darai 12. oktobra.
Ponovno se je mesto Irbid začelo omenjati v profilih džihadista – Abdel Aal je bil zet g. al-Tahavija, ki ima sedež v mestu.
Irbid se nahaja na meji s Sirijo. Toda g. al-Tahawi je zanikal geografsko razsežnost džihadistov, ki tečejo v Sirijo, da bi vodili džihad.
Rekel je: »Vsa Jordanija je blizu Sirije. Razdalja med Ammanom in Sirijo je samo 80 km (50 milj).«
Vendar se je vloga džihadistov v Jordaniji izjemno povečala po invaziji na Irak leta 2003. To je razvidno iz vse večjega števila spodletelih napadov v državi od takrat.
V obdobju 1991-2003 so na primer jordanska sodišča razsodila v 10 velikih zadevah, povezanih s salafisti-džihadisti, od leta 2003-2008 pa se je to število več kot podvojilo na 22.
V tem obdobju je bilo v Irbidu poskusov več neuspešnih napadov in, kar je še pomembneje, mesto se je zaradi bližine jordansko-sirske meje pojavilo kot tranzitna točka za salafijske džihadiste, ki so se odpravljali v Irak ali Libanon med leti 2004–2007.
Ulični protesti
Odnos med džihadisti in oblastmi je bil od zgodnjih devetdesetih let vedno konflikten, džihadisti pa so bili vedno skrivnostno in nasilno gibanje. Vendar so se po arabski pomladi izkazale drugače.
Jordanski džihadisti so vidno sodelovali pri protestih na ulicah Amana in drugih večjih jordanskih mest, kot so Maan, Salt, Irbid in Zarqa.
Navdihnila jih je moč revolucij arabske pomladi, da so povzročile očitne spremembe v več arabskih državah.
Džihadistični demonstracije v Jordaniji so se nenadoma končale aprila, ko so demonstracijam po petkovi molitvi v Zarki – domačem kraju pokojnega vodje Al Kaide v Iraku Abuja Musaba al Zarkavija – sledili spopadi.
Med džihadisti in provladnimi Jordanci ter varnostnimi silami je izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo ranjenih približno 80 policistov.
Jordansko sodišče za državno varnost je aprila 146 obtožilo 2011 islamistov načrtovanja terorističnih napadov.
G. al-Tahawi je za BBC povedal, da so "džihadisti že pred incidentom v Zarki odhajali na džihad v Afganistan, Irak, Somalijo in tudi Palestino".
Drugi, predvsem analitiki, trdijo, da je neuspeh džihadistov, da bi se namesto k nasilju zatekli k političnemu aktivizmu, igral pomembno vlogo pri tem, da so jih spodbudili k iskanju novega džihadističnega bojišča.
Zdi se jasno, da bo imel konflikt v Siriji regionalne učinke, tako kot je imel Irak pred nekaj leti.
(BBC News)
